Materinski dan v sebi nosi nežnost… a včasih tudi tiho bolečino, o kateri se ne govori.

Za nekatere je to dan topline, objema in varnosti. Za druge pa je lahko dan, ko se bolj jasno začuti tisto, kar je manjkalo. Prisotnost. Slišanost. Občutek: »Z mano je vse v redu.« Če tega nisi prejela… to ne pomeni, da tega ne moreš živeti danes. V tebi obstaja prostor, kjer lahko postaneš mama sama sebi. Ne popolna. Ampak prisotna. Mehka. Resnična.

Tukaj se lahko začne pot… zelo podobna fraktalu. Fraktalno risanje ni le ustvarjanje linij in barv. Je pot nazaj k sebi. Je prostor, kjer se spoznavaš na drugačen način. Bolj nežno. Bolj radovedno.

Bolj iskreno. Ko rišeš fraktal, vstopaš v stik s svojo notranjo pokrajino. Z deli sebe, ki so bili morda dolgo preslišani. Z notranjim otrokom, ki še vedno čaka, da ga nekdo končno vidi.

Pa veš, kaj je pri tem najlepše?

Ta nekdo lahko postaneš ti.

Zdrava materinska energija ni nekaj, kar “imaš ali nimaš”. Je nekaj, kar lahko v sebi prebudiš. To je energija, ki te ne sili. Ne kritizira.

Ne zahteva popolnosti. Ampak ti šepeta:  »Tukaj sem. Vidim te. Dovolj si.«

Ko rišeš fraktale, se ta glas začne spreminjati. Iz notranjega kritika… v notranjo oporo.

Linije te učijo potrpežljivosti. Barve ti vračajo stik z občutki. Ponavljanje prinaša umiritev živčnega sistema. V tej tišini… se začne graditi nekaj novega.

Morda si kot deklica razvila načine, da si preživela in se zato  prilagajala, potlačila svoje občutke, iskala potrditve zunaj sebe.

Danes pa lahko začneš drugače. Fraktalno risanje ti omogoča da se ustaviš, začutiš,  vidiš sebe skozi drugo perspektivo, opaziš nove poti reševanja izzivov, okrepiš fokus in notranji mir, ponovno vzpostaviš stik s svojo intuicijo… predvsem pa… začneš graditi odnos s sabo, ki je varen.

Zdravljenje notranjega otroka ne pomeni, da brišeš preteklost. Pomeni, da danes ustvarjaš prostor, kjer si lahko to, kar si… brez strahu.

Ko rišeš fraktal, tvoj notranji otrok dobi glas. Skozi linije. Barve. Ritem.

In ti ta glas slišiš.

Postati mama sama sebi pomeni da se ne zapustiš, ko je težko, dovoliš si čutiti, postaviš meje, si omogočiš prostor za svojo rast.

To ni en velik korak. To so majhni, vsakodnevni dotiki sebe. Kot fraktal. Vedno znova. Vedno globlje.

Morda letos materinski dan ne pomeni popolnosti. Morda pomeni začetek. Začetek odnosa s sabo. Začetek nove nežnosti. Začetek drugačne zgodbe. Če čutiš, da te to nagovori…  potem to ni naključje. To je tvoj trenutek, da začneš drugače.

Povabim te, da se mi oglasiš.

Lahko mi pišeš

ali se

 prijaviš na spoznavni pogovor,

kjer v miru pogledava, kje se trenutno nahajaš…  in kaj tvoja notranjost v tem trenutku najbolj potrebuje.

Če pa te fraktalno risanje že kliče, se vključi v Sproščeno.

Morda je to ravno tvoj prvi korak nazaj k sebi.