V življenju se odločamo popolnoma vsak dan. Zato bom danes pisala na temo odločanja.

Sprejemanje odločitev je eden glavnih miselnih procesov. Odločamo se pogosteje kot v resnici mislimo. Odločamo se vsakih nekaj sekund, zavestno ali nezavedno. V tem procesu prihaja do izbire med alternativami prepričanji ali dejavnosti, kar prepelje do končne izbire – odločitve. Odločitvi lahko sledi takojšna akcija.

Kadar si obleko pripravljam zvečer, se odločam, kaj bom oblekla, da mi bo dovolj toplo; za kakšno priložnost jo izbiram – ali za športno aktivnost; za sestanek; za delovno akcijo…. Pa se zgodi, da zjutraj, ko nastopi čas oblačenja, si premislim in izberem drugo oblačilo kot prvotno pripravljeno. Odločitev spremenim zaradi počutja ali vremena.

Ko sem oblečena, se odločam, kakšen make-up bom izbrala, katere barve; kako bom oblikovala lase – bodo spuščeni, bodo speti v čop, se bom ubadala z izdelavo kite ali kar dveh kit? Bom poskusila kaj novega?

Bom pri zajtrku pila kavo ali čaj ali limonado?

Tudi devetošolci in dijaki ter vsi, ki si želijo nadaljevati z izobraževanjem, so imeli februarja informativne dneve srednjih šol in fakultet. Odločili so se in oddali svojo prijavo, kam si želijo priti, na katero šolo oziroma program, kateri jih bo pripeljal do znanja, izkušenj, da bodo uresničili svoje potenciale, svoje interese. Sedaj, spremljajo vpise na srednje šole in se odločajo ali bodo pustili prijavnico na izbrani šoli ali jo bodo prenesli drugam.

Odločitev ni lahka, še posebej v fazi odločanja, tehtanja, kaj je pozitivno, kaj je zanimivo in kaj negativno, kaj je zame, bom v tem užival, kako mi je všeč šola, kakšni so prostori, kakšen vtis so name naredili učitelji in dijaki… in še in še vprašanj.

V življenju sprejemamo veliko odločitev. Nekatere so spontane, za nekatere si vzamemo več časa.

Odločitev, ki jo sprejmemo, vpliva na naše nadaljnje delovanje. Določene odločitve potrebujejo razmislek in čas. Za določene je bolje, da jih čim prej uresničimo, se odločimo takoj, sicer se lahko premislimo in pregovorno rečemo, »… da je odpeljal vlak«, saj je trenutek zamujen. Kot primer lahko navedem poziv vodje sestanka, če ima še kdo kakšno idejo, mi pa sedimo in se odločamo ali jo bomo povedali ali ne, nam se zdi genialna, a po glavi hodi misel, kaj pa če se bo drugim zdela neumna, kaj pa če se mi bodo smejali, ah sedaj je pa že on nekaj načel in ni več v kontekstu, ipd. Mene so že v osnovni šoli naučili, da »beseda ni konj«. Zato priporočam, da v takih primerih povej in predstaviti svojo idejo. S tem ni nič izgubljeno, prej pozitivno vpliva na tvoje počutje in to, da je bila ideja predstavljena. Ampak, glavno vlogo je imela odločitev – povedati ali ne povedati.

Situacij o odločanju bi še lahko naštevala.

Od naše odločitve je odvisno, kako gre življenje naprej, kam jo naša odločitev obrne. A če nikoli nismo poskusili in se odločili drugače ali tako, kot si želimo, si še mogoče nismo dali možnosti spoznati drugačne poti. Nikoli ni prepozno. Tudi sama sem odločitev za samostojno pot sprejela pred kratkim. In povem ti, da je bilo vredno. Marsikdo me je vprašal, zakaj ne že prej. Ja, to je dobro vprašanje. Sama sem vesela, da sem se odločila in naredila ta korak. Omogoča mi rast in razvijanje na različnih področjih, za katera prej nisem niti pomislila, da zame pridejo v poštev, da jih bom potrebovala ali mi bo do tega, da bi jih sploh razvijala.

Bom pa napisala še nekaj informacij o metodi fraktalne risbe. Ta metoda omogoča: kreiranje, spoznavanje sebe na drugačen način, krepitev tako samopodobe kot zaupanja vase, pridobivanje jasnosti, odkrivanje svojih potencialov, pozornosti in koncentracije, sprostitev, umiritev. Zmanjša stres. Če želiš učinke doživeti, te vabim na tečaj, na katerem bodo podane osnove metode fraktalne risbe (program osnovni).